Kakovostne zvočnice in e-knjige na: logo

Kakovostne zvočnice in e-knjige na: logo

Paradižnik

To je paradižnik!

Čeprav si paradižnik predstavljamo kot rdečo kroglo, med več kot deset tisoč vrstami najdemo tudi podolgovate ali srčaste oblike.

Paradižniki so od velikosti frnikole do žoge za odbojko (rekorder je tehtal kar tri kilograme in pol!) in v vseh barvnih odtenkih.

Poleg rdeče poznamo tudi paradižnike v barvi rožnate (do skoraj bele), rumene, oranžne, vijoličaste (do skoraj črne), rjave in seveda zelene. Pravzaprav ga ne poznamo le v modri barvi.

 

Sadež ali zelenjava?

Paradižnik je sadež, ne zelenjava. Ker gre za plod s semeni, je bolj v sorodu z jabolki in hruškami kot s solato ali cvetačo. Glede na pridelek je paradižnik celo najbolj priljubljeno sadje na svetu – pred bananami na drugem in jabolki na tretjem mestu. Za zelenjavo so ga leta 1893 razglasili na sodišču v ZDA, da so določili, kako ga pravilno obdavčiti. Dvom v uvrščanje med sadje ali zelenjavo je še vedno prisoten.

Pri Heinzu, najbolj znanem izdelovalcu kečapa, njegovo kakovost določajo z merjenjem hitrosti pretakanja. Če kečap po ceveh tovarne teče hitreje od 45 metrov na uro (!), ni dovolj gost in zato tudi neprimeren za prodajo. Ko smo že pri kečapu – iz paradižnikov ga izdelujejo šele dobri dve stoletji. Pred tem je bila vsaj dve tisočletji glavna sestavina ribje drobovje!
 

Najstarejši paradižniki 

so verjetno rasli v Peruju in bili komaj kaj večji od borovnic. Čeprav so kasneje vzgojili vrste z veliko večjimi plodovi, jih ena sama rastlina še vedno daje na desetine ali stotine. Največjo rastlino paradižnika so tako našli na Floridi, zasedala pa je površino, večjo od polovice nogometnega igrišča. Na njej je v približno enem letu dozorelo več kot 30 tisoč plodov.

Ko so paradižnik prinesli v Evropo, so ga še desetletja gojili le kot okrasno rastlino. Zaradi sorodnosti s strupenimi rastlinami, kot je volčja češnja, so se ga kar malo bali. Zares je paradižnik, z izjemo plodov, strupen.
 

Imena

Žal ne vemo zagotovo, kakšne barve je bil paradižnik, ko so ga prinesli v Evropo, a poimenovali so ga pomo d’oro (zlato jabolko) in pomodoro v italijanskem jeziku še vedno pomeni paradižnik. Pri nas bi ime prevedli kot rajski sadež.

Toda Španci, ki so paradižnike spoznali še prej, so mu rekli pome dei Moro (jabolko Mavrov), saj so kot mavrsko označevali vse, kar je prihajalo prek morja. Francozi so izbrali podobno zveneče ime drugačnega pomena: pomme d’amour (ljubezensko jabolko). Njegovo znanstveno ime Solanum lycopersicum pa pomeni volčja breskev.
 

Domači je okusnejši

Doma gojeni paradižniki so praviloma veliko okusnejši od kupljenih. To pa zato, ker paradižnik za prodajo oberejo, ko je še zelen, in nato do konca dozori v skladiščih ob prisotnosti plina po imenu acetilen (podobno je z bananami). Obran paradižnik ta čas celo pridobiva težo. Pridelovalci menijo, da  je za slabši okus krivo, da ob sadežu ni več stebla.
 

Obmetavanje s paradižniki 

Ker so paradižniki prilagodljivi in dobro obrodijo, so sčasoma dobili sloves lahko dostopne, poceni, čeprav hitro pokvarljive hrane. To jih je uvrstilo na vrh lestvice zelenjave, s katero so ljudje tradicionalno obmetavali obsojence, slabe igralce, nepriljubljene politike in sploh vse, ki jim niso bili všeč.

Festival Tomatina

Iz te večtisočletne navade se je razvil sloviti festival Tomatina, ki vsako zadnjo sredo v avgustu v špansko mestece privabi dobrih 20 tisoč obiskovalcev, ki v nekaj urah drug v drugega zmečejo približno 150 ton prezrelih paradižnikov.
 

Ali veš? 

•    Rastlina paradižnika je strupena, plod pa ne.

•    Ena najbolj priljubljenih spletnih strani za filmsko kritiko imenuje Gnili paradižniki (rottentomatoes.com)? 

 

Članek je bil objavljen v reviji Moj planet

Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >

Moj planet

Naročniki na dom prejmete 15% popusta in brezplačno kodo za celoleten dostop do izbranih nalog na interaktivnem portalu Učimse.com.

Menu